Dandanes poznamo veliko različnih vrst diet, ki vse po vrsti obljubljajo neke blagodejne (zdravstvene) učinke, kar pa, žal, ne drži vedno. Na spletni strani https://nutrimentum.si/brezglutenska-dieta-da-ali-ne/ si lahko preberete o brezglutenski dieti, ki se je morajo nekateri držati iz zdravstvenih razlogov in dejansko ima dobre učinke na zdravje teh ljudi, drugi pa se zanjo odločijo, ker je pač modna muha ali kaj podobnega.
Diete, diete …
LCHF, beljakovinska, ločevalna, vegetarijanska, breglutenska itd. dieta. Diet je kolikor hočete, vsaka pa temelji na nekih svojih principih, ki naj bi bili za vas koristni. Zagotovo poznate vsaj eno osebo (ali pa ste to celo vi), ki je vsaj enkrat v življenju posegla po kakšni dieti, največkrat pred poletjem, ko si želimo vsi kar se da hitro izgubiti kak kilogram. Nekatere diete dejansko služijo svojemu namenu, torej vam pomagajo izgubiti odvečne kilograme ali izboljšati zdravstveno stanje, a velika večina med njimi ni dobra za naše telo, saj zgolj z izločanjem nekaterih surovin iz našega jedilnika lahko naredimo več škode kot koristi. Ne pozabimo niti, da ima veliko diet, ki naj bi vam pomagale pri izgubi odvečnih kilogramov, t. i. jojo učinek – v času, ko ste na dieti morda res izgubite kar nekaj kilogramov, a ti se vrnejo takoj, ko prenehate z dieto, pa še kakšnega več lahko dobite.
Dandanes poznamo veliko različnih vrst diet, ki vse po vrsti obljubljajo neke blagodejne (zdravstvene) učinke, kar pa, žal, ne drži vedno.
Kljub vsemu pa ne moremo reči, da so vse diete slabe in so zgolj neke modne muhe, ki si jih izmislijo predvsem zvezdniki svetovnega kova. Nekatere diete, npr. brezglutenska dieta, dejansko pomagajo ljudem pri njihovem zdravju. Brezglutenska dieta je prvotno namenjena ljudem s celiakijo, ki ne prebavljajo glutena, vseeno pa se je poslužuje tudi kar nekaj ljudi, ki tovrstnih težav nimajo. Pa je to res zdravo oz. koristno za naše telo?
Brezglutenska dieta nikakor ni primerna za vse
Kot že omenjeno, s tem, da iz našega jedilnika zgolj črtamo nekatere surovine, ne delamo nič dobrega za naše telo, torej tudi brezglutenska dieta ni primerna za vsakogar. S tem, ko črtamo živila z glutenom iz našega jedilnika, hitro zapademo v neuravnotežen način prehranjevanja, kar pogosto vodi v pomanjkanje določenih hranil, ki so nujno potrebna za naše telo. Nekatere študije, ki so s pomočjo krvnih in urinskih analiz preučevali ljudi, ki so se odločili za brezglutensko dieto, so pokazale, da imajo ti ljudje izmerjeno višjo raven težkih kovin – to je lahko posledica visokega vnosa riža in rib, po katerih radi posegajo ljudje na brezglutenski dieti. Če se odločimo, da ne bomo jedli izdelkov, ki vsebujejo gluten, tvegamo zmanjšan vnos prehranskih vlaknin, kar pa lahko povzroči nastanek raka debelega črevesa.
Če se boste vseeno odločili za brezglutensko dieto, poskrbite, da boste glutenske izdelke ustrezno nadomestili in si zagotovili zadosten vnos prehranskih vlaknin in vseh ostalih hranil, pomembnih za naše telo.
Brezglutenska dieta je prvotno namenjena ljudem s celiakijo, ki ne prebavljajo glutena, vseeno pa se je poslužuje tudi kar nekaj ljudi, ki tovrstnih težav nimajo.
Ljudje s celiakijo pa se morajo vendarle držati brezglutenske diete
Dandanes obstaja več bolezenskih stanj, ki so povezana s preobčutljivostjo na gluten, najbolj problematični pa sta celiakija in neceliakalna preobčutljivost na gluten. Ljudje s katerim od omenjenih bolezenskih stanj se morajo vsekakor izogibati glutenu.
Celiakija je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki nastane zaradi preobčutljivosti na gluten. Pogoj za njen nastanek so tako okoljski (torej gluten) kot tudi genetski sprožilci. Celiakijo je treba čim hitreje diagnosticirati in jo tudi primerno zdraviti, saj ima v nasprotnem primeru lahko hude posledice – pride lahko do kronične okvare sluznice tankega črevesa. Naša črevesna sluznica ima resice, katerih naloga je povečati absorpcijsko površino naših prebavil. Če imamo diagnosticirano celiakijo in ne zmanjšamo oz. izločimo glutena, se višina resic zmanjša in tako oslabi absorpcijo, kar vodi v pomanjkanje nekaterih hranil.
Neceliakalna preobčutljivost na gluten ima podobne simptome kot celiakija (diareja, napihnjenost, slabo počutje, glavoboli itd.), a vendar so zdravniki izločili tako celiakijo kot tudi alergijo na pšenico. Pogosto to bolezensko stanje zamenjujejo s sindromom razdražljivega črevesa ali kako drugo podobno težavo, zato je tudi zdravljenje lahko napačno. Edino učinkovito »zdravilo« pa je tudi tu brezglutenska dieta.
Za ljudi, ki ne prebavljajo glutena je torej ključno, da temeljito pregledajo embalažo izdelka in kupujejo izdelke, ki imajo uraden internacionalen certifikat »brez glutena«.
Kako vem, da je v nekem živilu prisoten gluten?
Gluten se pogosto uporablja kot dodatek v hrani za izboljšano strukturo, okus ali za zadrževanje vlage. Prav tako je lahko tudi zgoščevalec, emulgator ali sredstvo za želiranje, torej ga lahko najdemo tudi v predelanem mesu, bonbonih, sladoledu, maslu, začimbah itd. Gluten se tako lahko pojavi v marsikaterem izdelku, kjer ga ne bi pričakovali. Za ljudi, ki ne prebavljajo glutena je torej ključno, da temeljito pregledajo embalažo izdelka in kupujejo izdelke, ki imajo uraden internacionalen certifikat »brez glutena«. Ljudje s celiakijo ne smejo uživati niti izdelkov, kjer piše, da »lahko vsebuje sledove glutena«.
Poznamo veliko različnih vrst diet, a vendar se je potrebno zavedati, da vse izmed njih ne nudijo želenega učinka, nekatere nam naredijo celo več škode kot koristi. Vseeno pa obstajajo nekatere diete, npr. brezglutenska, ki se je morajo ljudje z določenimi bolezenskimi stanji strogo držati, če želijo poskrbeti za svoje zdravje.